Omemba: Matjaž Ivačič

»Če pogledam nazaj, je to res bila mogoče malo nora, nenavadna odločitev.«

»Rekel sem, da so mi obljubili, da vojne še nekaj časa ne bo, izziv pa je zanimiv.«

»Omeniti moram, da je pot do Iraka prišla po naključju.«

»Zdaj pa se je zadeva umirila in smo lahko normalno nadaljevali z delom.«

»Zadeva v Iraku je trajala slabo leto, leta 2002 sem jo končal.«

»Zahvalil sem se jim in se vrnil.«

»Mogoče je to spet neko naključje - življenje je polno naključij.«

»Ta program je trajal že okoli tri leta ali več.«

»Učinkovitost poročanja smo dvignili za 40, 50 odstotkov.«

»Na začetku je bilo najbolj stresno, denimo, ko smo mi bili po evropskih merilih dogovorjeni, da se bo sestanek začel ob deveti uri.«

»Dejali so, da je normalna za delo.«

»Zdaj pa se zadeva tako nadaljuje.«

»Ob 9.30 pride prvi, tisti, ki bi moral organizirati sestanek z njihove strani.«

»Sistem smo dodatno razvijali, izvedli smo nekje sedem usposabljanj na različnih lokacijah.«

»Zdaj pa se spomnim: ko se je zgodil ta 11. september, sem se ravno odpravljal s kolegi na prvi večerni tek v vročini.«

»S kolegoma, eden je bil tržaški Slovenec in en italijanski profesor, smo šli v restavracijo.«

»Ob začetku je bilo najbolj stresno, denimo, ko smo mi bili po evropskih merilih dogovorjeni, da se bo sestanek začel ob deveti uri.«